Swaziland

Ob prihodu na letalisce sva se iz backackerja prelevila v turista. Ruzake v prtljaznik in odpeljala sva se z belo strelo. Po 7 mesecih v avto in po sest pasovnici ter po levi strani. Potrebovala sva vec kot uro, da sva nasla pravo cesto iz gromozanskega Jo'burga.

Peljala sva se skozi pusto in prazno pokrajino province Mpumalanga. Kasneje so se zacali nasadi gozdov, kjer je sekanje lesa edini zasluzek v teh odmakjenih krajih. Bila sva na poti proti kraljevini Svaziland.

Ena najmanjsih afriskih drzav z bogato kulturo, ki ima svoje posebne plese, tradicionalne hise ter obleke v katere se mnogo ljudi oblaci vsak dan. Dovoljena je poligamija in tudi kralj ima 14 zena in ogromno otrok. Je eden najbogatejsih ljudi na svetu.

Najlepsa je dolina Ezulwini z lepo naravo bogato kulturo in marketi s tipicnimi spominki. Ustavila sva se tudi v glavnem mestu Mbabane ter najvecjem industrijskem mestu Manzini, kjer pa poleg juznoafrikanskih nakupovalnih centrov ni kaj videti. Pokrajina je zaradi zime suha in veliko je praznine. Vendar pa se spremeni na jugu, kjer so nasadi sladkornega trsa. Zal ne pridelujejo svojega ruma le pivo Sibebe, ki sva ga seveda morala poiskusiti.

Ljudje so izredno mirni in prijazni. Grozljiv pa je podatek, da je vec kot tretjina prebivalstva okuzena z aidsom. Posledica tega je povprecna zivljenska doba 33 let.