Manakara

Edini se delujoci potniski vlak v drzavi povezuje Fianar z vzhodno obalo. Za turiste atraktivna voznja, za lokalce, ki zivijo ob progi pa to edini prevoz.

Seveda se je voznja zacela z zamudo. Prvic sva sedela v druzbi turistov in bili smo opremljenimi s fotoaparati in kamerami. Odpeljali smo se po 80 let stari progi.

Ta pelje med hribi s cudovitimi razgledi na zeleno pokrajino. Slapovi, visoke skale, nasadi kave in banan, kasneje pa rizeva polja in reke. Skozi 48 temnih tunelov in vec vasic smo se ustavili na 17 postajah. Tam ljudje prodajajo vse mogoce ter na vagone tovorijo najrazlicnejsko robo. Po devetih urah zanimive voznje sva bila iz hribov spet ob morju. Tokrat na vzhodni obali v mestu Manakara.
Samo mesto ni nic posebnega. Najlepsi del je ob reki Manakara, kjer so polja in slamnate hiske. Tu se zacne popularen izlet s pirogveji po kanalu Pangalanes, ki je dolg vec kot 600km in ves cas poteka vzdolz indijskega oceana.
Zaradi mocih tokov in morskih psov se tu nisva kopala. Vozila sva se z riksami, si po dolgem casu privoscila pico ter popila nekaj piva THB ( Three horses beer).

Po dalsem pregovarjanju z nesramnimi smuglarji sva za visje placilo dobila zadnje sedeze v mini busu in peljali smo se proti Ambositri.