Po devetih urah cakanja sva koncno sedela na busu. Na poti skozi najlepsi del Ugande spoznas, zakaj ji pravijo biser Afrike. Vse je zeleno, obdano s hribi in jezeri. Preckala sva ekvatorsko crto in se peljala mimo vecih nacionalnih parkov. Ob cesti so nas spremljale razlicne zivali ter zanimivo rastje. Pozno zvecer sva prispela do mesta Kabale. Tam sva prenocila v popularnem hostlu Edirisa. To je organizacija, ki jo je ustanovil Slovenec in danes skupaj z Anglezi in Nemci pomagajo otrokom.
Naslednji dan sva pot nadaljevala do jezera Bunyonyi. Na drugi strani hriba se odpre velicasten razgled na jezero z 29 otoki in polotoki. Pogled na terasaste hribcke in obdelana polja je nekaj posebnega.Sobota je bil dan marketa v oddaljenem Kiyevu. Vzela sva turo s colnom in obiskala ta market. Vsak s svojim kanujem pripelje svoje pridelke, ovce in koze ali pac sebe. Posebnost pa so ljudje Batwa pygmys, ki sicer zivijo v gozdovih. So manjse rasti in ne poznajo normalnega zivljenja, zato radi zaplesejo za denar ali pa jim lokalci dajo hrano. Ustavila sva se tudi na drugih otokih, med katerimi je najbolj popularen otok Bushara. Na njem je bil 1994 odprt prvi rezort na jezeru in se danes ga vodi cerkev. Zasluzek gre za sole in sirote, ki jih je zaradi aidsa in drugih bolezni ogromno po vsej Ugandi. Tudi Edirisa ima tu dve soli, v katerih delajo tudi prostovolci in poleg ostalega otroke ucijo plavati, saj jih veliko umre, ko v nevihtah padejo s kanujev.
Spati je mozno na vecih otokih in tudi na celini v vasi Rutinda. Spoznala sva lokalce, ki pa so bili ves cas pijani. Pravijo da ni problem, saj pijejo le ob petkih in ponedelkih, ko je tu trznica in v soboto ter nedeljo, ko je vikend:) V majhnih temacnih in zadusljivih luknjah pijejo bananin gin ter doma zvarjeno pivo, ki ga tocijo v literskih loncih.
Zanimiva je bila enourna hoja med vasicami in pasniki, da sva prispela do najlepsega razgleda na jezero. Ob poti otroci s kantami na glavah nosijo vodo, pastirji pasejo zivino ter vsi mimoidoci prijazno pozdravljajo z ''How are you?'', ceprav vecina niti ne ve kaj to pomeni.
Jezero Bunyonyi je tretje najglobje jezero na svetu in najlepse v drzavi. Kraj za relaksiranje, veslanje iz otoka na otok ter uzivanje v mirnem okolju. Tu sva se razvajala v odlicnem rezortu ter jedla najboljso hrano do sedaj. Specialiteta so skampi iz jezera, ki jih pripravljajo na razlicne nacine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar